O nas

Ljubljanski urbanistični zavod (LUZ) je v letu 2020 obeležil 60-letnico delovanja, ki je že od ustanovitve naprej povezano predvsem s prostorskim načrtovanjem. Razlogi za ustanovitev LUZ-a so izvirali iz potrebe po spremembi dotedanje urbanistične prakse v Ljubljani, kjer so bile nosilke urbanističnega načrtovanja posamezne občine, njihovi načrti in urbanistični programi pa so bili na ravni mesta velikokrat neusklajeni. Svet za urbanizem pri Okrajnem ljudskem odboru (OLO) Ljubljana je zato predlagal sprejem odločbe o ustanovitvi Okrajnega zavoda za urbanizem, po kateri je bil zavod pristojen za reševanje vseh urbanističnih vprašanj v Ljubljani, izdelavo urbanističnih načrtov in programov za občine, koordiniranje med občinami glede urbanizma ipd. Odločba je bila sprejeta 22. aprila 1960. Za bolj usklajen nadaljnji urbanistični razvoj Ljubljane je bil pomemben tudi sprejem Odloka o postopku za sprejemanje urbanističnih planov in projektov (1964), saj je urbanistične programe in načrte na ureditvenem območju mesta Ljubljane od takrat dalje potrjeval mestni svet in ne več občine. Občine so bile sicer še naprej odgovorne za pripravo urbanistične dokumentacije, organizacijo javnih razprav, oblikovanje svojih predlogov, vendar so jih nato poslale v razpravo in sprejem na Mestni svet Ljubljane, kar je pomembno pripomoglo k usmeritvi, usklajenosti in celovitosti nadaljnjega prostorskega razvoja Ljubljane.

V več kot šestih desetletjih delovanja je LUZ pomembno deloval na področju prostorskega razvoja Ljubljane in njene okolice, a tudi širše. Za Ljubljano in za širšo okolico je izdelal vrsto prostorskih raziskav, študij, strokovnih podlag, načrtov ter drugih prostorskih dokumentov, ključna strokovna dela LUZ-a pa so trije temeljni in najpomembnejši prostorski akti današnje Mestne občine Ljubljana: Generalni urbanistični plan Ljubljane (1966), Dolgoročni plan občin in mesta Ljubljane (1986) ter Občinski prostorski načrt Mestne občine Ljubljana (2010).

Prvi direktor Okrajnega zavoda za urbanizem, Marko Šlajmer, je pripravil program dela zavoda in na prvo mesto postavil pripravo Generalnega plana urbanističnega razvoja Ljubljane (GUP). GUP, ki ga je 26. 1. 1966 sprejel Mestni svet Ljubljane, je določil prvo, za tiste čase prelomno, interdisciplinarno in sodobno zasnovo razvoja mesta. Opredelil je zazidljive in nezazidljive površine, promet, komunalo in spominsko varstvo. Osnovna poteza te zasnove se še danes odraža v petkraki formi mestnih vpadnic, med katerimi so umeščeni zeleni klini, GUP pa je določil tudi mejo mesta Ljubljane.

V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je bilo delo na LUZ-u osredotočeno na podporo hitremu prostorskemu razvoju Ljubljane z urbanističnim načrtovanjem večjih sosesk, ki jih še danes odlikujejo prostorska usklajenost in zelene površine v neposredni bližini bivalnih območij. Poznejši dolgoročni plan občin in mesta Ljubljane iz leta 1986 z delovnim imenom Ljubljana 2000 in prostorsko ureditveni pogoji, ki so izhajali iz njega, so predstavljali podlago za prostorsko načrtovanje tudi v času novo definiranih razmerij po prehodu v nov družbeni sistem.

V tistem času je bil LUZ eden od pionirjev uvajanja načel krajinskega načrtovanja in varstva okolja ter tudi informatike kot predhodnice sodobnih računalniško podprtih metod dela. Posebna služba je z urejeno knjižnico in arhivom skrbela tudi za izdajanje publikacij, v katerih so bile objavljene pomembnejše tekoče naloge in projekti. Ob prehodu v novo tisočletje je LUZ začel z izdelavo nove generacije prostorskega načrta Ljubljane, ki se je prek Prostorske zasnove MOL (2002) kot temeljnega razvojnega dokumenta realiziral s sprejemom Občinskega prostorskega načrta MOL (2010). Ta odraža zadnje razvojne težnje MOL na področju prihodnjega prostorskega razvoja in je izdelan z uporabo sodobnih načrtovalskih načel ter kot tak transparentno prikazuje možnosti in smeri razvoja Ljubljane.

V zadnjih tridesetih letih se je delovanje LUZ-a razširilo na območje vse Slovenije, nove priložnosti pa so povzročile tudi širitev dejavnosti, povezanih z urejanjem prostora v najširšem pomenu. Prostorskemu in urbanističnemu načrtovanju ter izdelovanju prostorskih aktov z dejavnostjo komunalne in prometne infrastrukture, projektiranja in geodezije se tako pridružujejo dejavnosti urbane ekonomike, prostorske informatike, investicijskega in svetovalnega inženiringa ter pravnega svetovanja. S svojimi bogatimi izkušnjami, znanjem in močno interdisciplinarno sestavo LUZ danes deluje v različnih slovenskih občinah ter sodeluje v mednarodnih projektih na območju Evropske unije. LUZ je v več kot 60 letih delovanja kot zavod, TOZD, podjetje in delniška družba pod različnimi imeni in v dveh državah z različnim družbenim sistemom pridobil dragocene izkušnje, ohranil svojo osnovno urbanistično dejavnost ter jo razširil na vsa strokovna področja, ki dopolnjujejo in zaokrožajo celovitost prostorskega in urbanističnega načrtovanja. V tem času je zaposloval veliko strokovnih delavcev, ki so v različnih obdobjih pomembno prispevali k prostorskemu načrtovanju v državi.

Uspešnost delovanja ne nazadnje potrjujejo tudi nagrade, ki so jih LUZ-ovi strokovnjaki pridobivali tako na državni kot mednarodni ravni. V duhu nadaljevanja tradicije LUZ svojo dejavnost še naprej razvija v skrbi za kakovostno urejen prostor.